»Je padec v praznino, sekunda popolne negotovosti, je trenutek, ko narediš korak, da bi stopil na oder. To je stanje zamaknjenosti, ki nam omogoča imaginarno potovanje v času. Tja, od koder lahko zavestno dostopamo do podrobnih fragmentov lastnih izkušenj, ki jih naša preteklost pogosto ljubosumno varuje v nezavednem, da bi našli ravnovesje, v katerem lahko v svoji krhkosti domnevamo, da je to, kar nam je v določenem obdobju pomenilo neuspeh, neodtujljivi del naše sedanjosti. Morda nas prav ta trenutek najbolj približa temu, k čemur smo vedno stremeli.«

»Ali ga lahko spremenite v ljubljenčka, kot ptička, ali pa ga date na povodec za svoje hčerke?«

»Svoje ugotovitve deli v predavanjih, performansih in tekstih.«

»Ta dinamični preplet vizualnih in zvočnih fragmentov v temi razstavnega prostora zarisuje zemljevid napetosti in negotovosti, ki s sedanjega zornega kota spodbuja raziskovanje konstelacije tistega, kar bi lahko bilo in se ni zgodilo.«

»Ta napredek ali preskok v mobilnosti ni samo v tem, da se nekdo lahko premakne iz točke A v točko B, ampak v povečani zmožnosti posameznika, da te premike tudi naredi. Ko je kinetično opolnomočenih in osvobojenih ljudi dovolj, pa se pojavijo logistični in ekološki problemi, ki jih nismo zaznali prej. Prometni zamašek kot temeljni paradoks kinetične utopije nakazuje na razpoke v koncepciji pretočnosti, gibanja in navsezadnje – napredka.«

»To ni bilo delo, o katerem bi moral gledalec razmišljati in ga poskušati dešifrirati s svojo glavo, temveč naj bi ga začutil s takšnim naravnim instinktom, kot ga uporablja zajec, ko se zakoplje in si ustvari svoj dom.«

»Izbiro lokaciji performansa v Špitelski kapeli so spodbudili zvočnost kapele, njena zvočna zanimivost in tudi želja po pobegu v kakšen drug, ne tako konvencionalen prostor.«

»Z ikonoklastično vajo dekonstrukcije ponavljajočih se gibov razkriva neznansko kompleksnost nasprotujočih si čustvenih vzgibov, ki so v ozadju ustvarjalnega procesa. Nezavedne vsebine se pojavljajo med spominjanjem neizživetih, neuresničenih izkušenj in ustvarjajo sanjsko vzdušje, v katerem umetnica sublimira željo po doseganju popolnosti, dokler ta ne izzveni.«

»pre_več raziskuje odnos besed, pesmi, pomenov na koži človeka, njihovo raztezanje ali krčenje, morebiti celo zabrisovanje skozi leta. Avtor v tem projektu svojo kožo spremeni v papir. pre_več problematizira trajnost, obžalovanje, odgovornost.«